Odpadna električna in elektronska oprema, znana tudi pod imenom e-odpadki, je v svetovnem merilu ena izmed najhitreje rastočih vej v komunalnih odpadkih. E-odpadki vsebujejo vredne vire, ki jih lahko zlahka recikliramo, vsebujejo pa tudi nevarne snovi, ki se morajo okolju primerno obdelati. Zaradi slednjega so mnoge države uvedle programe, ki se ukvarjajo s tem izzivom. Sistem za recikliranje mora biti stroškovno učinkovit ter povrniti vložene materiale in energijo, hkrati pa ustrezati okoljskim standardom. Švica ima dva takšna sistema za recikliranje e-odpadkov, ustanovljena na prostovoljni osnovi, ki delujeta že od leta 1991. Članek* vrednoti zgodovinske podatke o sistemu SWICO in ocenjuje razvoj stroškov sistema. Napoveduje tudi, kakšen bo razvoj odpadnih osebnih računalnikov do leta 2020.
Med ustanavljanjem SWICO-a je bilo sprejetih veliko pragmatičnih odločitev. Ena izmed njih se kaže v uvedbi napredne dajatve recikliranja za vsak prodan kos elektronske opreme. Od leta 1994 do danes se je SWICO širil svoje dejavnosti, zmanjševal dajatve ter povečal stopnjo donosa za skoraj 100 %. V članku je narejena primerjava med SWICO in podobnim sistemom e-odpadkov na Norveškem. Čeprav se sistema razlikujeta pri izračunu poplačila za recikliranje, norveški sistem prilagaja stroške z dejanskimi cenami kovin in plastike, drugi sistemi pa so dosegli visoke stopnje donosov ter znižali provizije recikliranja. Sistemi so prav tako sprejeti na državni ravni in so usklajeni z visokimi okoljskimi standardi. Norveški sistem se celo lahko pohvali najnižjimi dajatvami v Evropi, medtem ko ohranja visko stopnjo preglednosti.